Štiri načela srečne zveze

Često dobim vprašanje, kako nama z Majo uspeva biti tako srečna skupaj. Bom skušal na kratko razložit najino skrivnost.

1. načelo:
Bodi iskren in direkten. Povej, kar nosiš v sebi; skrivalnice in ugibanja niso del zrelega odnosa.

2. načelo:
Sprejmi moje občutke in moje želje takšne kot so. Ne moreš jih spremenit in jih niti ne smeš poskušat.

3. načelo:
Ko nekaj rečem, mislim resno in iskreno. Brez norčevanja. Pod tem pogojem lahko brezkompromisno verjameva v drugo načelo.

4. načelo:
Kompromis ni srednja pot, ampak pot, ki enemu v danem trenutku več pomeni.

Bistvo:
Bistveno je, da veš kaj hočeš. Če ne veš, kaj hočeš, kako boš vedel, da si lahko srečen, ker si to že dobil?

BOLJ OBŠIRNA RAZLAGA

Če pomisliš, da imaš partnerja rad, mu to povej. Če ugotoviš, da bi bil rad sam, mu povej in si vzemi čas zase. Če si užaljen, povej, srečen, jezen, vesel, ... Če stvari ne boš povedal zato ne bodo nič drugačne. Jih pa drugi ne bo mogel zagotovo vedeti. Ugibanja niso potrebna. Čas, ki bi ga porabila za negotovost in ugotavljanje je bolje uporabiti za kaj drugega.

Če eden pove, da ga je drugi užalil, to ni čas za vprašanje: "Ja kaj pa imaš tu za bit užaljen?" Čustva so zelo osebna stvar, prav tako želje. Če bi rad bil eno uro sam, potem bi verjetno res rad bi eno uro sam. Spraševanje po razlogih in ugotavljanje kako in zakaj je v takem trenutku nesmiselno. Zavedaj se, da če partner ne more izpolnjevati svojega življenjskega poslanstva (kar je bistvo življenja) ob tebi, bi se znal odločit, da bo poskusil ob kom drugem.

Če mi poveš, da bi bila rada doma z mano, pa se mi zdi, da to govoriš samo zato, da jaz ne bi šel ven, nisva nič naredila. Če nisva iskrena, potem to ni odnos, ki bi oba osrečeval. V zrelem odnosu stvari ni potrebno olepševati in zavijati v celofan, niti ni potrebno uporabljati pretvez. Če si želim, da ne bi šla na to žurko, ti bom to povedal direktno in iskreno - skupaj z razlogi, zakaj si to želim. Odločitev bo na koncu še vedno tvoja, vedela pa boš, kaj si v resnici mislim.

Ko si ti želiš eno in si jaz želim drugo, nisva nič naredila, če se odločiva za tretjo možnost. Če bi npr. jaz rad šel v kino, ti bi rada šla v gledališče, potem greva pa cirkus, nisva naredila kompromisa - uspela sva se zgolj spraviti v situacijo, ko noben od naju ne bo dobil tistega, kar si želi. Kompromis ni srednja pot, ampak pot, ki v danem trenutku nekomu več pomeni. Jaz se bom enkrat odločil in bova naredila po tvoje, drugič boš ti ustregla meni, pa bova oba dobila svoje.

Za skupno srečo je ključno, da veš, kaj hočeš in stojiš za tem. Če ti ne veš, kaj bi rad od sebe ali od partnerja, kako naj ti on/a pomaga na tvoji poti? Najbolj nesmiselno je, če nimaš ideje, ker se ne poznaš in ti je vseeno, kam greš, ko pa partner predlaga pot, pa po tej poti nočeš it...