Gre za princip

V času, ko sem bil še v AIESECu, sem se naučil: "If you don't like it, change it. If you can't change it, change the way you think about it!" ("Če ti kaj ni všeč, spremeni. Če ne moreš spremeni, spremeni mišljenje o tem!"). Od takrat naprej se trudim, da bi to tudi redno prakticiral. Nič se namreč ne spremeni na bolje, če o tem samo nergamo.

Včeraj sva šla v trgovski center Auchan malo kasneje, zato sva na blagajno prišla nekaj minut po osmi, ko je trgovina uradno že zaprta. Ker se tu zelo natančno držijo zapiralnih časov tudi stranke, si lahko predstavljate gnečo na blagajnah.

Trgovski center ima 3 blagajne, kjer imajo prednost nosečnice in invalidi. Vendar je sistem nerodno zastavljen, zaradi česar druge stranke težko odstopijo prednost omenjenim osebam.

Stopila sva k prvi blagajni za nosečnice, ki se je ravno zapirala. Maja je vztrajala, da se postaviva kar v eno vrsto, sam pa sem vztrajal, da greva na eno od teh blagajn. Ko je prodajalka zagledala Majo, je malo zavila z očmi, nato pa prekinila vrsto. Verjetno si lahko predstavljate negodovanje ljudi, ki so se morali umakniti. Ja, veliko je tako nezrelih, da ne bodo odstopili prednosti tistim, ki jo zares potrebujejo - niti na v trgovini, niti v avtobusu ali kje drugje. Takšnih je precej tudi v Luxu.

Zbasala sva se mimo vrste, zložila najine stvari na trak, nato pa plačala in odšla.

Hvala Bogu se Maja počuti v redu in ji ne bi bil problem počakat v vrsti. A gre za princip, zato sem vztrajal. Zelo lepo je, da imajo rizične skupine ljudi prioriteto na blagajni - in če je omogočeno, naj se tudi izvaja. Če se ne, potem je namen stvari zgolj ta, da navzven lepo izgleda.

Ljudje se lepo naredijo "francoze" in se delajo, da nosečnice niso opazili. Takšne vzorce je videti povsod - v trgovinah, na avtobusih, v uradih itn. Če se naredi, da nič ne vidi, nič ne sliši, potem si je prihranil par minut in nekaj sitnosti. Tudi okolica se naredi, da nič ne vidi, nič ne sliši. Tuja bolečina ne gane več, dobrodušnost izginja iz vsakdana.

Strinjam se z Edmundom Burke-om, ki je rekel: "Za uspeh zla je dovolj, da dobri ljudje ne naredijo nič!"  Ker mi ni prav, da se dobre prakse ne izvajajo samo zato, ker je tako manj komplikacij, bom še naprej vztrajal na takšnih principih - ne glede ne to, kako butasto izpadem.

Ker bi rad še bolj aktivno pomagal, da se svet spremeni na bolje, bom celo poslal pismo trgovskemu centru, v katerem jim bom predlagal, kako naj popravijo sistem, da bodo ljudje iz rizičnih skupin dejansko lahko prišli do hitrejše postrežbe.