Včeraj sem šel k okulistu. Šele po tem pregledu sem se zavedel, da je Slovenija v bistvu še zelo daleč od prave mednarodnosti, čeprav trdijo, kako smo mednarodni.
Zares dober primer mednarodne države je Luxembourg. Pri vpisu mi je sestra ponudila obrazec, ki je bil napisan v treh jezikih: nemščini, francoščini in angleščini. Na dnu formularja je bilo vprašanje: Želeni jezik, opcije pa luxembourško, francosko, angleško, nemško.
Ko sem čakalnici čakal, je ven prišel zdravnik po enega pacienta. Poklical in pozdravil ga je po nemško. Za njim je bila na vrsti ena gospa, ki je dobila pozdrav v luxembourščini, nato jaz, ki me je poklical po angleško.
Podobno je v trgovinah in drugje, kjer se znajdeš kot stranka. Prvi pozdrav dobiš v luxembourščini (moyen), prav tako zadnjega (äddi), vmes pa pogovori tečejo v jeziku, ki ti je bližje. Prodajalci govorijo veliko jezikov, še posebej če so domačini. V povprečju (seveda so izjeme) govorijo francozi samo francosko, morda malo angleško. Nemški dnevni migranti bodo govorili nemško in francosko ter nekoliko več angleščine, luxemburžani bodo v svojem naboru imeli tekoče luksemburščino, nemščino, francoščino in angleščino. Kar nekaj domačinov bo poleg omenjenih štirih jezikov govorilo tudi portugalsko.Razlog za portugalščino so portugalski priseljenci, ki so se od leta 1960 dalje priseljevali kot delovna sila.
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV.
Čeprav je v Luxembourgu prepovedano zbirati statistične podatke o rasi ali etničnosti, naj bi bilo v državi, ki ima okrog 509.000 prebivalcev, okrog 59.000 ljudi s portugalskim državljanstvom. (vir: wikipedia).
V državi naj bi bilo naseljenih kar 37% tujcev iz različnih držav, največ seveda Portugalcev, poleg njih pa so še Italijani, Francozi, Nemci. Veliko je priseljencev iz drugih držav evropske unije, ne gre pa zanemariti tudi deleža priseljencev iz drugih držav izven EU, ki jih je okrog 5,2%. (vir: CIA factbook)
Luxembourg pozna 3 dovoljenja za prebivanje: stalno, glavno in začasno. Stalno je običajno v tvoji državi, glavno je tisto, kjer živiš na daljši rok, začasno pa tisto, kamor si se preselil za krajše obdobje (Slovenija glavnega ne pozna). Po podatkih ministrstva za kulturo naj bi bilo v Luxembourgu okrog 43% ljudi, ki niso državljani, pa na daljši rok živijo v državi (torej priseljenci zaradi posla, za katere ni nujno, da delajo v Luxembourgu).
V Luxembourgu naj bi dnevno delalo okrog 340.000 ljudi. Od tega se jih iz sosednjih držav (Francija, Nemčija, Belgija) vsakodnevno pripelje okrog 150.000, kar je približno 44%. 27% delovne sile predstavljajo imigranti, torej tujci, ki tu živijo, preostalih približno 30% pa predstavljajo Luxemburžani. (vir: ker se podatki na različnih straneh razlikujejo, sem vzel podatke ministra za kulturo iz avgusta 2010; povezava)
V nekaterih trgovinah so šli celo tako daleč, da imajo prodajalke in prodajalci na blagajnah obešene zastavice, da stranka že v naprej ve, kateri jezik govorijo in se lahko postavi v vrsto, kjer se bo lahko pogovarjala v svojem jeziku.
Država tudi na mnogo drugih načinov kaže svojo mednarodnost, vendar mislim, da je bil zgornji tekst dovolj, da ste dobili občutek, kaj je prava internacionalnost. In če je slučajno prisotnega kaj rasizma, ga zelo dobro skrivajo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar