Končno doma

Po petih, napornih dneh v porodnišnici, smo končno prišli domov.

Ne velja zastonj rek: Ljubo doma, kdor ga ima. V porodnišnici, kjer smo ves čas spali vsi trije, sicer ni bilo hudo, a mala sobica je bolj klavrno domovanje. Zato smo presrečni, da smo včeraj proti večeru končno prišli domov.

Mami in oči sta sineta najprej dala na kraljevsko posteljo. Po govorici telesa sodeč mu je bila všeč - celo tako, da je prvo noč v njej prespal in se zbudil le dvakrat (ko je bil lačen, seveda).

Dobra prebava rezultira v polnih pleničkah, ki jih je potrebno menjati. Večina otrok tega ne mara, saj jih na zraku zebe (kako ne, če so bili pa prej v maternici na 37°C), kar tudi glasno povejo. Mali Daniel se do sedaj še nikoli ni pritožil, saj ga sproti grejemo s priročnim infra rdečim grelcem. Definitivno priporočam, če želite, da je med previjanjem otrok miren.

Pripravili smo mu tudi lastno posteljico, ki jo je prijazno posodil stric Domen. V njen bo spal prve mesece. Ker se ne pritožuje, sklepam, da mu ugaja (tudi če ga ne zibamo).

Končno lahko torej uživamo udobje doma. Skupaj, seveda...