sreda, 11. julij 2012

Dnevi čakanja

Ko že izgleda, da smo skoraj tam, se izkaže, da je šlo za lažni alarm. Kdor čaka, dočaka, pravi pregovor, zato še vedno potrpežljivo čakava. Razloga za preplah (še) ni, saj sta mati in dete zdrava.

Čas, ki nama je na voljo, izkoriščava, da bereva, posedava po kavicah in pospravljava po stanovanju; za otroka imava že vse pripravljeno. Ker tukaj neprastano dežuje, se zadržujeva bolj doma, a to naju ne ovira, da se ne bi imela super skupaj.

Če se torej sprašujete: "Ali sta nas pozabila obvestiti?" Nisva. Le sporočila še nimava...

Ni komentarjev: