Zakon o pravilih cestnega prometa pravi sledeče:
(1) Voznik mora pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka:
1. kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;
2. kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni cesti;
3. kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s pločnika ali z druge površine, ki ni cesta.
To pomeni, da če niste spustili mimo vozil na prednostni (ker ste se seveda vi vključevali na prednostno, nekdo s prednostjo pa se je zaletel v vas), ste avtomatsko krivi. Policist na kraju nesreče drugih okoliščin (razen alkoholiziranosti) ne bo kaj dosti ugotavljal - po zakonu ste avtomatsko krivi.
Skladno z 9. poglavjem Zakona o prekrških seveda lahko vložite zahtevo za sodno varstvo, pri čemer oporekate izrečenemu prekršku in plačilnemu nalogu. Ker ste avtomatsko krivi odvzema prednosti (temu ne morete oporekati), se lahko sklicujete na kaj drugega, npr. da je drugo vozilo pripeljalo prehitro. Če vam to uspe dokazati, potem bo prišlo do deljene krivde za nesrečo - v tem primeru bo za svoj prekršek tudi drugi voznik dobil ustrezno kazen, stroške popravil pa bo nosil vsak sam. To doseči je pomembno zato, ker po tem drugi voznik (in njegovi sopotniki) ne morejo od vaše zavarovalnice ali od vas zahtevati nobene odškodnine. Vendar pa je hitrost drugega vozila težko dokazati, saj se dokazuje na osnovi zavornih sledi. Verjetno se da najti še kaj drugega, kar se drugemu da očitati (če je bil npr. vinjen, bodo to storili že policisti).
Občasno bi se vam morda zazdelo, da je drugi voznik nesrečo povzročil namerno ali pa se ji ni izognil, čeprav bi se ji lahko - recimo v primeru, ko zavornih sledi drugega vozila ni (kar pomeni, da ni zaviral). Pomislite seveda: Ali ni dolžan preprečiti nesreče, če lahko? Seveda je, Zakon o pravilih cestnega prometa v 4. členu celo pravi, da..
(1) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno.
Na to pa se nima smisla sklicevat, saj ta člen ne predvideva kazenskih sankcij, zato kršitelji tega člena ne morejo biti kaznovani. V praksi to pomeni, da če nekdo stori prekršek in s tem ogrozi varnost v prometu, vi niste dolžni preprečiti prometne nesreče, saj (po trenutno (13.9.2012) veljavnih zakonih) ne morete biti kaznovani, če seveda niste vozili prehitro, pod vplivom drog ali alkohola.
Recimo, da ste prepričani, da bi se drugi voznik nesreči lahko izognil, pa se ni. Ste pomislili, da bi se sklicevali na povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, saj ni upošteval (zgoraj navedene) 1. alineje 4. člena Zakona o pravilih cestnega prometa? Ne bo šlo. To lahko vozniku očitate le v primeru, če je bil v nesreči kdo huje poškodovan ali pa je umrl, kot to določa 323. člen Kazenskega zakonika:
(1) Udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
Zgodbo bi lahko razpredal še naprej, a omenjeno je dovolj, da si ustvarite sliko realne situacije. Nauk te zgodbe pa naj si vsak zamisli po svoje.
Uporabne povezave:
Zakon o prekrških
Kazenski zakonik
Zakon o pravilih cestnega prometa
Uporabne povezave:
Zakon o prekrških
Kazenski zakonik
Zakon o pravilih cestnega prometa
2 komentarja:
Si bil slučajno udeležen v nesreči, da si se toliko poglobil v to?
Zdaj že poznaš odgovor. :D
Objavite komentar