Strankam prijazna država

1. del: Presenečeno ugotavljam, da državljanom prijazna država ni mit, ki so si ga izmislili obupani in od države večkrat ogoljufani državljani, ampak povsem mogoča realnost.

2. del: Zanimivo, spet so se spremenile cene goriva - tokrat se je pri nas bencin POCENIL.

3. del: Opremljanje se nadaljuje. Majči sem uspel pripravit do tega, da je pozirala za blog ;)

Tokrat malo daljši post (ker sem se zatipkal).

1. DEL:

Prva izkušnja "stranki prijazne države", ki sem jo imel, je bila v Batiselfu. Tisti, ki redno berete blog, veste, da tam kupujem vso svojo tehnično robo. Po pomoti sem kupil napačen sveder - namesto navadnega sem kupil sveder za sds glavo (kdor ne ve, kaj je to, naj se ne obremenjuje, ker ni pomembno). Ko sem ga šel zamenjat, me je gospa zelo presenetila.

Pričakoval sem pritoževanja in izgovore, kako se to ne da in da sem sveder že odprl - napako sem namreč opazil šele, ko sem poskušal sveder uporabit. Namesto vsega pričakovanega sem dobil samo: "Vam vrnemo denar?" Debelo sem zazijal in vprašal: "Kaj?" In ona je ponovila. Jecljajoče sem izdavil, da bom kupil nov sveder.

Druga takšna izkušnja je parkiranje po mestu. O tem sem nekaj že pisal, nekaj pa še bom v prihodnje.

Tretja takšna izkušnja je sicer vezana na Belgijo, a je takoj čez mejo. V Ikei sva kupila omarico in ogledalo, ki je počilo. Odnesla sva oboje nazaj in čeprav je bilo ogledalo počeno, je gospa brez vprašanja, z nasmeškom na ustih vrnila denar od omarice in ogledala. Nato sva v notranjosti spet zapravila malo bogastvo.

Naslednja dobra izkušnja so uradi (občina, pošta). Ne bom govoril o birokraciji, ker o tem še ne vem dovolj, ampak sistem strežbe strank je tu odličen. V Sloveniji je na občini tako, da ima vsak uradnik svojo pisarno. Če ima en uradnik vrsto od Tobačne do Prešerca, ostalih trideset pa sedi in pije kavo, se kaj dosti ne sekirajo. Tu zadeve potekajo drugače.

Vsak si vzame takle listek s številko:

V ozadju na stebru prve slike in levo zgoraj na drugi sliki lahko vidite oranžne številke, ki določajo številko okenca uradnika in številko, ki je na vrsti. Ko se pojavi tvoja številka, se premakneš k okencu in urediš svoje zadeve. Ker tu vsi delajo vse, se stranke lepo razporedijo na vsa okenca. Tako ne čakaš nič dlje kot je zares potrebno (če je npr. ravno pred tabo ena mamca, ki bi rada plačala 200 evrsko položnico z rdečimi kovanci, pa ne vidi številk na njih in potem šteje pol dneva, ti se pa sekiraš, zakaj se nisi postavil v sosednjo vrsto). Naj vas ne zavede: nič nimam proti mamcam in drugim ljudem, ki (nehote) naredijo vrsto za seboj, samo ne maram stat v vrsti. Ko prideš na vrsto, pa za teboj ne stoji en par oči, ki ti gledajo čez ramo in poskušajo prikrito povedat, da se že enkrat umakni, da pride on/a na vrsto. Ti pa tudi vzameš listek, se vsedeš in lahko delaš svoje. Kjer je samo eno oštevilčenje lahko celo oceniš, koliko časa boš čakal in greš vmes ven na kavo. :D

Tak sistem je očitno zelo priljubljen. Tako moraš listek vzeti na pošti, na občini, trgovini na oddelkih s kruhom, siri, ribami, mesom in povsod, kjer je delikatesni sistem. Tam je to še posebej super, ker ti ni treba stati v vrsti, ampak se lahko prosto sprehodiš mimo vitrine in se razgledaš, kaj boš kupil. Nasploh super sistem. Vem, da sem nekaj podobnega videl tudi ponekod v Slo, vendar se očitno ni prijelo.

2. DEL:

Prejšnji teden sem presenečeno opazil, da se je pri nas pocenil bencin. Tu stane sedaj 1,436 € (vir), kjer pa jaz običajno točim gorivo pa stane 1,431 €. Glede na to, da je v Slo trenutno 1 liter 95 oktanskega 1,536 € (vir) lahko rečem, da je v Slo bencin okroglih 10 centov dražji. Poskusil sem najti še za Nemčijo in Avstrijo, vendar ne razumem nemško, pa je tako težko najti kaj uporabnega. Sem pa našel tole stran: PRIMERJAVA CEN GORIVA V EVROPI. Kdor bo potoval po Evropi, mu zna ta informacija prit prav.

3. DEL:

Končno sem uspel uredit kopalnico. Iz tegale:

je nastalo tole:

Majči sem uspel nagovorit, da je najinega sineta nastavila fotoaparatu. Tokrat je sicer še varno skrit pri mamici, ampak lahko ocenite, kako velik je že postal. Stoji pred prvo Luxemburško verzijo najine najljubše juhe: špargljeve.

Na zgornji sliki boste opazili vrtno mizico, ki je nadomeščala pravo kuhinjsko mizo, ki sva jo dobila šele v soboto zvečer. Na spodnji sliki za njo stoji druga nova pridobitev: Vitrina.

Moja lepotička uživa tudi v svojem naslonjalu za dojenje. Na sliki je še brez tepiha (ki sva ga dodala kasneje), uporabljam pa ga predvsem jaz, ker je izredno udoben in v njem berem svojo knjigico (katere imam samo še 70 strani od 854, potem pa grem na naslednjo).

Na sobotnem pohodu po Luxembourgu s turistično vodičko sva naletela tudi na kip "pravega luxembouržana". Čeravno nama je simpatičen, sva se odločila, da ga ne bova vključila v svoj interier.

To bodi dovolj za danes. Do prihodnjič, ostanite lepi.